Abstract
Prispevek obravnava izkušnjo nasilja migrantk v okviru zdravstvenega sistema, natančneje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. Osredotoča se na institucionalno nasilje v obliki diskriminatornih praks, omejitev v dostopu do pravic, kršenja pravic, zlorabe moči zdravstvenega osebja in drugo. Rezultati kvalitativne študije, izvedene med zdravstvenim osebjem in migrantkami na območju treh obalnih občin, izpostavijo obstoj diskriminacije, nesprejemanje drugačnih kulturnih praks ravnanja in omejitve v dostopu do ustrezne zdravstvene obravnave. Pri tem so ključni komunikacijski izzivi, ki izvirajo iz nepoznavanja slovenskega jezika, (posledično) slaba informiranost migrantk ter otežen dostop do (ustreznih) zdravstvenih storitev. Problematično je tudi pomanjkanje medkulturnih kompetenc zdravstvenega osebja in primanjkljaj sistemskih rešitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ki bi naslavljale migrantke.
Institutional Power Play
Sexual and Reproductive Health of Migrant Women
The article addresses the experiences of migrant women with violence in the context of the healthcare system, specifically in the field of sexual and reproductive health. It focuses primarily on institutional violence in the form of discriminatory practices, restrictions on access to (healthcare) rights, violation of rights, abuse of power from the part of medical staff etc. The results of the qualitative study carried out among medical staff and migrant women in three coastal municipalities expose the existence of discrimination, the non-acceptance of different cultural practices and restrictions in access to adequate medical treatment. In this regard, the main issues are communication challenges, which arise from the lack of knowledge of the Slovene language and (consequently), a lack of appropriate information and limited access to (appropriate) health services. Additional problem is also a lack of intercultural competencies of healthcare professionals as well as a lack of systemic solutions in the field of sexual and reproductive health, which would address migrant women.
Notes
1 Projekt je financiran v okviru programa Interreg Italija-Slovenija, trajanje 2017-2018, projektni partnerji: Univerza v Trstu (vodilni partner), Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Burlo Garofolo Pediatrični inštitut, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
2 Rezultati projekta so v celoti dostopni v poročilu Spolno in reproduktivno zdravje migrantk v Sloveniji: Študija primera treh obalnih občin (Sedmak in drugi 2018c).
3 Zaradi varovanja anonimnosti se moška slovnična oblika nanaša na oba spola.
4 V teku so dogovarjanja za izvedbo intervjujev s predstavnicami albanske skupnosti. Doslej je bil opravljen intervju z eno predstavnico albanske skupnosti in Slovenko, ki je po mamini poroki postala članica razširjene albanske družine.
5 Predvsem zaradi etnično zaznamovanih trgovin, restavracij ali drugih dejavnosti (kot so Tajski masažni saloni).
6 Zaradi majhnega vzorca intervjuvanih in zaščite osebne anonimnosti ob navedbah ne navajamo, ali gre za medicinsko sestro, ginekologa/injo, babico ali patronažno sestro. Vsi navedki se nanašajo na »zdravstveno osebje« ali »migrantko«. Izviren vir hrani avtorica. Pri zdravstvenih delavcih bo prav tako poljudno uporabljena ženska ali moška oblika naslavljanja.
7 Citati so zapisani skladno z izvorno posnetimi intervjuji, v primeru, da so informantke govorile v angleškem jeziku ali mešanici slovenskega in angleškega jezika se je uporabilo dobeseden prepis pogovora. Podobno se je tudi v primeru zdravstvenega osebja ohranilo izvorno obliko izražanja, ki lahko vsebuje sleng, hrvatizme itd.
8 Pričevanja ginekologinje iz Bolnice za ženske bolezni in porodništvo Burlo Garofolo v Trstu, vključene v projekt.
Additional information
Notes on contributors
Mateja Sedmak
Mateja Sedmak Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Zorana Medarić
Zorana Medarić Znanstveno-raziskovalno središče Koper Fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem E-naslov: [email protected]