Medijski populizem in afektivno novinarstvo: časopisni komentar o »begunski krizi«

Click to increase image sizeClick to decrease image size

Članek preučuje pojavnost in reprodukcijo populizma v medijskem poročanju in interpretaciji migracij v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (2015–2019). Avtorica in avtor se v analizi osredinjata na prisotnost treh osrednjih populističnih antagonizmov, ki okvirjajo migracijsko tematiko: osrediščenost na ljudstvo, protielitizem in drugost. Zaradi specifičnega načina diseminacije populističnih antagonizmov v medijih medijski populizem obravnavata na dveh ravneh: populizem s strani medijev označuje novinarje kot generatorje populizma oziroma kot akterje, ki aktivno poustvarjajo populistično komuniciranje, medtem ko populizem skozi medije zaznamuje prisotnost populističnih antagonizmov, ki jih izrekajo zunanji glasovi (npr. politiki), na katere se novinarji opirajo. Ugotovitve ilustrira komparativna študija populističnega in afektivnega komuniciranja v interpretativnem žanru časopisnega komentarja dveh izbranih dnevnih časopisov, Dela in Slovenskih novic. V tabloidu prevladuje antimigracijski okvir upovedovanja, ki se povezuje z afektom strahu, medtem ko v časopisu Delo tematiko migracij okvirjajo kot kritiko vlade, v afektivni komunikaciji pa prevlada empatija do migrantov. Analiza podobnosti in razlik v distribuciji populističnih antagonizmov kaže na disproporcionalno pojavnost populizma v tabloidu, ki je v veliki meri formuliran predvsem kot grožnja pred (migrantskim) Drugim.

Media Populism and Affective Journalism: Newspaper Commentary on the Refugee Crisis

The article examines the production and reproduction of populism in the media reporting and interpretation of migration in the period of transformative changes of the migration and refugee legislation in Slovenia (2015–2019). The authors focus on the presence of three central populist antagonisms that frame the topic of migration in general – people-centrism, anti-elitism, and othering. The specific nature of the dissemination of populist antagonisms in the media requires the authors to consider media populism on two levels; populism by the media presents journalists as generators of populism or as actors who actively engage in the reproduction of populist communication, while populism through the media signifies the presence of populist antagonisms expressed by external voices (e.g. politicians) in the journalistic reporting. These arguments are elaborated in a comparative empirical study of populist and affective communication present in the interpretative genre of newspaper commentary in two selected daily newspapers, Delo and Slovenske novice. The tabloid displays the prevalence of an anti-migration frame coupled with fear, whereas the broadsheet daily Delo frames the topic of migration as criticism of the government in its mostly empathetic communication towards migrants. Examination of similarities and differences in the distribution of populist antagonisms shows the tabloid’s disproportionate expression of populism formulated mostly as a threat of the (migrant) Other.

Notes

1 Na povezanost sloga z ideologijo je opozoril že Hofstadter (1964/2008) v odmevni analizi paranoidnega sloga populističnega vodenja ameriške politike, ki ga je opredelil za demagoškega, tistega, ki ponuja preproste rešitve in se utemeljuje na skrbi za malega človeka.

2 Mancini (2015) v analizi poststrankarske politike, ki jo zaznamuje »konec velikih naracij«, populizem definira kot komunikacijsko strategijo, ki je izrazito personificirana, osredinjena na izbranega politika, ki postane simbol javne identifikacije. Mudde (2007) opozarja, da se karizmatičnost političnih vodij vzpostavlja znotraj nacionalnih oziroma lokalnih sociopolitičnih in medijskih kulturnih polj.

3 Personalizacija v medijih je lahko (vsaj) trojna: a) kot novinarska strategija, kjer figura voditelja televizijskih novic ali časopisnega komentatorja (medijske zvezde) personificira sam medij, njegova ali njena persona pa postaja pomembnejša od vsebine, ki jo posreduje, b) kot slog ali način poročanja, kjer se strukturne tendence in procesi personalizirajo, upovedujejo z osebnimi zgodbami, emocionalnimi anekdotami ipd. (Macdonald 1998); ter c) kot novinarstvo, utemeljeno na rabi afektov, ki kombinira oba navedena načina tako, da v ospredje postavlja identifikacijo novinarskih figur z občinstvi (Papacharissi 2015).

4 Ravno intrinzična povezanost antagonističnega zoperstavljanja elit in ljudstva ali ljudstva in nevarnih drugih v populistični artikulaciji pomeni, da v nadaljevanju članka posamezne populistične elemente (osrediščenost na ljudstvo, protielitizem, drugost) opredeljujemo kot populistične antagonizme.

5 Ksenofobni populistični diskurz, ki je značilen za diskurz nacionalistične desnice, navadno krivdo za status privilegiranega Drugega, ki ogroža ljudstvo, kot nacionalno in etnokulturno skupnost, pripiše tudi elitam. Te instrumentalizirajo, varujejo, pripuščajo, vozijo ali skrbijo za migrante in priseljence, ki zamišljenemu ljudstvu odvzemajo njegovo suverenost, varnost, moč ipd. (Jagers in Walgrave 2007, 322; Reinemann et al. 2016).

6 Kot bomo pokazali v analizi populizmov, ki se reproducirajo skozi medije, empirični proces zahteva, da ločimo kategoriji komentatorjev, ki ne prihajajo iz medijskega polja, in kategorijo citiranih zunanjih glasov. Mateja Lahovnika v analizi obravnavamo kot komentatorja; besedila, ki jih je objavil v Slovenskih novicah, smo zajeli v vzorec analiziranih besedil, saj je s prostorom, ki mu je dodeljen v tabloidu, del medijskega in novinarskega polja, kljub temu da deluje na številnih poljih: v univerzitetnem (kot profesor), v političnem (kot poslanec, minister in kot svetovalec) in v gospodarskem (kot član nadzornih svetov velikih podjetij). Zunanji glas, ki ga citira, ko nastopa v vlogi komentatorja Slovenskih novic, ki begunce in migrante predstavlja kot grožnjo (populizem drugost), so eksperti ali politiki (varnostne službe, predsednik vlade ipd.).

7 Gre za sedem zakonov na področju migracij in azila, ki so bili sprejeti med letoma 2015 in 2017: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 19/15); Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 95/15); Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 86/15); Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/16); Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 5/17); Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 5/17); Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 59/17). Trije zakoni so bili sprejeti po nujnem postopku, trije po rednem in en zakon po skrajšanem postopku.

8 Izbrani časovni okvir se povezuje in je v kronološki zamejitvi navezan na analizo parlamentarnih govorov ter analizo objavljenih javnih dokumentov civilne družbe ob sprejemanju sedmih zakonov v obdobju med letoma 2015 in 2019, ki raziskovalni skupini v okviru projekta Politični in medijski populizem: »begunska kriza« v Sloveniji in Avstriji omogočajo primerjalno analizo populističnih in afektivnih diskurzov v različnih družbenih poljih oziroma v diskurzivnih registrih. Zakone smo določili za »mejnike«, okrog katerih so se zgoščale javne razprave o migracijah.

9 V časopisu Delo smo v 36 člankih detektirali 57 parov, v Slovenskih novicah pa smo pare diagnoza-prognoza zaznali v devetih člankih, takšnih parov je bilo v tabloidu 13.

10 Kodirni priročnik je določal, da koderji vsakemu problemu in rešitvi pripišejo le en (tj. prevladujoči) podokvir in le en (tj. prevladujoči) afekt. Število vseh določenih podokvirjev (n = 140) je zato identično številu vseh določenih problemov in rešitev, tj. 114 v časopisu Delo in 26 v Slovenskih novicah. Pri afektih je podobno: 70 parom (problem-rešitev) so koderji pripisali 142 afektov, 71 afektov v definicijah problemov in prav toliko v formulaciji rešitev. V Delu so določili 116 afektov (58 v diagnozi in 58 v prognozi), v Slovenskih novicah pa 26 (13 v prognozi in prav tako 13 v diagnozi). Zanesljivost merjenja, predvsem medsebojno usklajenost koderjev, so pred začetkom kodiranja preverili s testnim kodiranjem majhnega števila izbranih časopisnih komentarjev in z razpravami o rezultatih vmesnega kodiranja.

11 Okvirja Kritika elit ne gre enačiti s populističnim antagonizmom protielitizma. Protielitizem ni katerakoli kritika elit (ali vlade), kot v primeru okvirja, temveč gre, kot bo vidno pozneje, za specifično formulacijo kritike elit, ki so v vzajemnem antagonističnem nasprotju z »ljudstvom«, v katerem se elitam očita, da »ljudstvu« odvzemajo suverenost, mu lažejo, z njim manipulirajo ipd.

12 Razlogov za majhno število populističnih antagonizmov, ki se s pomočjo zunanjih glasov reproducirajo skozi medije, nismo preučevali, a dopuščamo možnost, da je na nizko pojavnost tovrstnih antagonizmov v veliki meri vplivala že izbira vzorca. Za žanr komentarja je namreč ključna in določujoča značilnost prav subjektivni pogled pisca, ki zunanje glasove navadno pušča ob strani.

13 Deset komentarjev Dela je vsebovalo populizme, ki so jih izrekli zunanji glasovi: petkrat pisci in piske komentarja populizmu, ki ga citirajo, nasprotujejo, s tremi izrečenimi populizmi se strinjajo, v dveh primerih pa ni bilo mogoče določiti jasnega odnosa do citiranega populizma.

LITERATURA

Additional information

Notes on contributors

Mojca Pajnik

Mojca Pajnik (dopisna avtorica) je izredna profesorica na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. E-pošta: [email protected].

Marko Ribać

Marko Ribać je raziskovalec in asistent, ki je zaposlen na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. E-pošta: [email protected].